Uravnavanje ravnovesja med kislostjo in bazičnostjo
Ravnovesje med kislostjo in bazičnostjo
Pri ravnovesju med kislostjo in bazičnostjo gre za ohranjanje ravnovesja med pH-vrednostmi v telesu. Kaj pa po znanstveni plati pravzaprav pomeni izraz "ravnovesje med kislostjo in bazičnostjo" in kako ga lahko ohranimo?
Kaj je ravnovesje med kislostjo in bazičnostjo?
Ravnovesje med kislostjo in bazičnostjo je predpogoj za normalen potek presnovnih procesov. Encimi so katalizatorji, ki nadzorujejo vse naše presnovne procese. Ker je njihovo delovanje odvisno od pH-vrednosti, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji glede pH-vrednosti, če želimo, da encimi delujejo po svojih najboljših močeh. Že samo rahlo odstopanje pH-vrednosti lahko omeji delovanje encimov, kar povzroči funkcionalno okvaro presnove. Zato je treba v vsakem primeru skrbeti za ohranjanje fizioloških pH-vrednosti, da se zagotovi nemoteno presnovno delovanje.
Ravnovesje med kislostjo in bazičnostjo je tako predpogoj za normalen potek presnovnih procesov.
Ohranjanje čim bolj stabilnih pH-vrednosti
Ravnovesje med kislostjo in bazičnostjo v našem telesu ni togi sistem, pač pa dinamično ravnovesje. Res je, da se količina kislin in baz v našem telesu nenehno spreminja. Vendar pa so pH-vrednosti različnih organov in vrst tkiva ter krvi vedno v zelo ozkem okviru.
Fiziološka pH-vrednost
Kakšna pH-vrednost je primerna? Na to vprašanje ne moremo podati enotnega odgovora, saj ima vsak organ ali stopnja presnove optimalno pH-vrednost.
- pH-vrednost krvne plazme = 7,35-7,45
- pH-vrednost želodčnih sokov = 1,2-3
- pH-vrednost žolča = 7,4-7,7
- pH-vrednost seča = 5-8
- pH-vrednost sline = 6,8
- pH vrednost sklepne tekočine = 7,4-7,8
Z dieto lahko uravnavamo ravnovesje med kislostjo in bazičnostjo.
Uravnano ravnovesje med kislostjo in bazičnostjo je nujno za stabilizacijo pH-vrednosti v krvi. Pri tem so pomembni številni dejavniki. Za uravnavanje razmerja med kislostjo in bazičnostjo v našem telesu skrbijo predvsem hranila, ki jih dobimo iz prehrane, saj jih presnavljamo kot kisline ali kot baze. Kadar dihamo ali se ukvarjamo s telesno dejavnostjo, pa se kot odpadni produkt proizvodnje energije v naših celicah proizvaja kislina. To vpliva na pH-vrednost naše krvi. Da v telesu ne bi imeli presežka kislin, se v njem samodejno izvajajo različni postopki za uravnavanje.
Telesu lastni mehanizmi za uravnavanje
Če je ravnovesje med kislostjo in bazičnostjo porušeno, ima telo na voljo različne mehanizme za ponovno vzpostavitev tega ravnovesja. To so denimo ledvice, pljuča, vezivno tkivo in kosti, torej lastni blažilni sistemi telesa.
Uravnavanje kislosti in bazičnosti s pomočjo lastnih blažilnih sistemov telesa
Naše telo je opremljeno z zmogljivim blažilnim sistemom, ki nam pomaga uravnavati ravnovesje med kislostjo in bazičnostjo. Ti "blažilniki" so snovi, ki naše telo ščitijo pred nenadnimi spremembami pH-vrednosti v telesnih tekočinah ali celicah, zlasti z namenom stabilizacije pH-vrednosti v krvi. Pomembni sestavini tega blažilnega sistema za uravnavanje ravnovesja med kislostjo in bazičnostjo so alkalni bikarbonat, ki se raztopi v krvi, in rdeči krvni pigment hemoglobin.
Bikarbonat se lahko veže na kislino in proizvaja ogljikovo kislino, ki se razgradi v vodo in ogljikov dioksid. Slednji se izdihne skozi pljuča. To je hiter in učinkovit način za uravnavo pH-vrednosti v krvi. Cink je kofaktor za encim karboanhidrazo. Skupaj sta odgovorna za nastajanje bikarbonata, kar pomeni, da sta pomembna tudi za uravnavanje ravnovesja med kislostjo in bazičnostjo. Da bi se naši blažilni sistemi v telesu redno obnavljali, telo potrebuje alkalne minerale, ki jih mora dobiti iz hrane.
Ledvice in pljuča: izločanje in izdihavanje kisline
Najpomembnejši organi za uravnavanje ravnovesja med kislostjo in bazičnostjo so ledvice in pljuča. Ledvice so edini organ, ki lahko neposredno izloča kislino iz telesa. Pljuča za kratek čas zagotavljajo stabilno pH-vrednost v krvi z dihanjem. Povečano izdihavanje ogljikovega dioksida omogoča, da lahko telo uravnava ravnovesje med kislostjo in bazičnostjo.
Vezivno tkivo, ki skladišči kislino
Če blažilni sistemi dosežejo svoje meje in je sposobnost ledvic za izločanje kisline izčrpana, mora telo odstraniti kisline "iz obtoka", da se ohranijo optimalni pogoji za presnavljanje.
Shranjevanje kisline v vezivnem tkivu – ki je zaradi svoje fizične narave še posebej primerno za to nalogo - omogoča uravnavanje ravnovesja med kislostjo in bazičnostjo v telesu. Čeprav to stabilizira pH-vrednost v krvi, zmanjša tudi sposobnost vezivnega tkiva, da veže vodo. Zagotavljanje bakra (elementa v sledovih) lahko pomaga ohranjati normalno vezivno tkivo.
Kislinsko ravnovesje, ki se doseže s pomočjo bazičnosti iz kosti
Če je zmogljivost blažilnih sistemov izčrpana, se lahko telo ponovno začne zanašati na kosti za lastne alkalne depozite in tako uravnava ravnovesje med kislostjo in bazičnostjo s sproščanjem alkalnih mineralov iz kosti, da se nevtralizirajo kisline. Dlje kot traja to stanje, bolj se spreminja fiziološko ravnotežje med nastajanjem in resorpcijo kosti. Minerala kalcij in magnezij spodbujata zdravje kosti.
